Naj nam zaigra srce

Le zakaj mi ob pogledu na tale jumbo plakat, ki me je “zmotil” na sobotnem sprehodu, srce prav nič ne igra? Pravzaprav me je vse skupaj malce ujezilo. Gotovo ne zaradi lepega namena, ki ga izpričuje (čeravno bi bilo za tovrstne zadeve treba poskrbeti drugače kot s humanitarnimi prireditvami). Niti ne zaradi rahlo patetičnega naslova. 

Prvič v “zgodovini domačih jumbo plakatov” sem opazla, da z njega zre (no pravzaprav to ni pravi izraz, saj je njegov pogled usmerjen nekam vstran) častni pokrovitelj. Ne nastopajoči Janez Lotrič, Oto Pestner in simfonični in revijski orkester z latinskim imenom, ne kakšen aparat za zgodnje odkrivanje srčnožilnih bolezni. Lojze Peterle. Nedvomni zmagovalec plakatne predvolilne bitke.

Da se razumemo - nič nimam proti Peterletu, nasprotno - če primerjam energijo, ki jo seje naokoli dandanes v primerjavi s tisto, ki jo je blo čutit pred leti, vidim svetlobna leta razlika. V pozitivno smer. Bojda se to zgodi mnogim, ki se soočijo s težko boleznijo. A če se prav spomnim, Peterle ni  imel srčnožilne bolezni.  

Ne verjamem, da gre za naključje. Prej za zlorabo. Kot  ne verjamem, da je bla naključje množica Peterle-jumbotov za reklamo knjižne izdaje Playboyevih intervjujev.    

Pa vi? Vam kaj igra srce? ;)   

   

okruški časa | Komentarji (7)