Monthly Archive

…sve je ostalo varka… pravi en star hrvaški komad, ki ga je prepeval Ivo Robić.

Je res to le muzika naših staršev? Zgodba, ki sodi v nek drug čas. Vse bolj se mi zdi, da je. Da sem začela tole pisat, me je spodbudil zapis na Neenakonormalno.

Naših ljubezni je - se zdi - več. Trajajo krajši čas. Ker smo bolj samosvoji, ker manj dovolimo, da bi nam kdo preveč oblikoval življenje, kot sami ne želimo.   

Ali pa preprosto to niso več ljubezni. Le še instant fascinacije, ki se zbudijo z nekim jutrom in ugasnejo v nek večer. Ali obratno.  Kakor kdaj. In kakor pri komu. In vsakič znova se sprašujemo, kam za vraga so šle. Kako so bližine postale daljave, kako nam je nekdo, ki smo ga še včeraj čutili kot del sebe, danes lahko bolj oddaljen od neznanca, s katerim si izmenjamo pogled na ulici tujega mesta.        

Je sploh še mogoče verjet, da obstaja tisto “za zmiri”?  Trenutno se mi zdi, da je to nemogoče. Naj me prosim kdo prepriča v nasprotno. :)   

Jaz grem pa medtem spet pet un komad od zadnjič.    

Le zakaj mi ob pogledu na tale jumbo plakat, ki me je “zmotil” na sobotnem sprehodu, srce prav nič ne igra? Pravzaprav me je vse skupaj malce ujezilo. Gotovo ne zaradi lepega namena, ki ga izpričuje (čeravno bi bilo za tovrstne zadeve treba poskrbeti drugače kot s humanitarnimi prireditvami). Niti ne zaradi rahlo patetičnega naslova. 

Prvič v “zgodovini domačih jumbo plakatov” sem opazla, da z njega zre (no pravzaprav to ni pravi izraz, saj je njegov pogled usmerjen nekam vstran) častni pokrovitelj. Ne nastopajoči Janez Lotrič, Oto Pestner in simfonični in revijski orkester z latinskim imenom, ne kakšen aparat za zgodnje odkrivanje srčnožilnih bolezni. Lojze Peterle. Nedvomni zmagovalec plakatne predvolilne bitke.

Da se razumemo - nič nimam proti Peterletu, nasprotno - če primerjam energijo, ki jo seje naokoli dandanes v primerjavi s tisto, ki jo je blo čutit pred leti, vidim svetlobna leta razlika. V pozitivno smer. Bojda se to zgodi mnogim, ki se soočijo s težko boleznijo. A če se prav spomnim, Peterle ni  imel srčnožilne bolezni.  

Ne verjamem, da gre za naključje. Prej za zlorabo. Kot  ne verjamem, da je bla naključje množica Peterle-jumbotov za reklamo knjižne izdaje Playboyevih intervjujev.    

Pa vi? Vam kaj igra srce? ;)