No, po dolgem času mi je spet uspelo napisat en komad. No pravzaprav, dve tretjini komada. Prvi del sem si sposodila v novi knjigici Marjetke Jeršek Čari pisav.  Ni bla nč jezna, pravzaprav ji je blo prav všeč. Tud muzika je kar fino uspela, se mi zdi. Morava še kdaj kaj skupaj naredit.

V visokem stolpu iz betona,
v hosti dimnikov tovarn,
ko se večer obleče v vonj osutih listov,
začarana kraljična med goro umazane posode
čisto sama pije čaj.

Sodobne pravljice se redkokdaj končajo srečno
obljube več ne vejo, kaj pomeni jim beseda VEČNO;
novodobni princi in princese ždijo vsak v svojem kotu
in se sprašujejo zakaj.

Zakaj tako težko je danes sanjati v dvoje
zakaj so ulice prepolne uvelih sanj
zakaj se zgodbe že končajo,
še preden jih zares začnemo,
zakaj odgovorov je vselej manj, kot je vprašanj.