Prvi maj je bil včasih dan, ko smo familiarno hodili na tradicionalni pohod na hrib pri stari mami, imenovan Pleše. Tam se je vedno zbralo celo sorodstvo, včasih smo postavili celo šotor, da nas ni dobil dež, jedli smo čevapčiče; na poti nazaj nam je stara mama skuhala ajmoht in ponavadi je bil to dan, ko nas je prvič obarvalo pomladno sonce.
Zdaj že leta ne hodim na hrib iz otroštva, mnogih, ki so bli takrat z mano, tako ali tako ni več. Sem pa danes za hip ujela spomin na čas iz prejšnjega odstavka in ugotovila, da ljudje to še vedno počno, z nageljni, čevapčiči in govejo glasbo vred.
No, da pa se najt tud bolj mirne kotičke, kot tile spodaj:
Brez komentarjev
Comments feed for this article