Monthly Archive

Upor proti okupatorju smo počastili z enim izletom na Zbilje z M, kjer so spet pozirali labodi

in obiskom M v Škofji Loki, ki ponekod še vedno izgleda kot pred desetletji. 

Odlična picerija Jesharna v Škofji Loki pa je bla žal zadnji dan zaprta. Ampak pridemo spet. Kmalu.

Las Brujas gojimo zadnje čase navado, da se ob tistih posebnih dneh, ko uradno sicer postajamo starejše (pravzaprav pa se počutimo vedno mlajše:), namesto na drage večerje raje odpravljamo na izlete v neznano. Slavljenka izbere destinacijo in gremo. Tokratna je bla primerna našemu imenu. Cerkniško jezero in Slivnica. 

Na poti do vrha Slivnice so nas najprej očarale zelene poljane čemaža, ki je delal pokrajino prav čarobno. V zraku je bil vonj po česnu, nikjer naokrog žive duše. No, razen enega škrata, ki je bil sumljivo podoben človeku.

Z vrha pa tale prizor:

Še kdo vidi srce?

Me je  zanimalo, čigava so tale vhodna vrata. Pa mi niso povedal.

No, tkole pa zgleda jedilnik v Domu na Slivnici. Bogve, če res ne kuhajo čarovnice, no če ne one, pa vsaj škrat. Skoraj gotovo s tem, da sem naslednja dva dneva bruhala kot nora, nima nobene zveze (ker drugim pač ni blo ni, pa smo jedli iste stvari).

Hm, naslednjič sem jaz na vrsti. Kam?

Kot da vse je od zmeraj,
kot da od vedno si tu.
Ne vem, če ti prepoznaš me,
ko se srečujeva v snu.

A vsakdo vidi po svoje,
vsakdo vidi svoj svet,
in resničnost ujeta,
je med zven teh besed.

Ti si ta, ki puščave ga vabijo proč,
da dokazal bi svojo premoč na nevarnih poteh.
Ti si ta, ki življenje v nasmeh je ujel,
vse kar daje ti, vase sprejel, brez odvečnih besed.

In tvoj svet se zdi brez meja,
a je življenje na robu vsega;
nekje na sredi se najdeva,
prepoznava po bitju srca.
 

in z žalostnimi učkami gledamo skozi okno, kjer sije sonce, kot da bi nas hotlo zvabit ven. Ok, sej nas ni več, sem samo jaz. A včasih tko rada uporabljam množino. Tudi takrat, ko na primer nočem rečt “sva šla” in rečem “smo šli”. Moja frendica reče temu prešuštniška množina, ampak pri meni največkrat nima nobene zveze s tem imenom.

Sama jo uporabljam takrat, ko se v tisti dvojini ne počutim dobro, al pa je ne želim še izdat. Mam pa enga frenda, ki v določenih primerih uporablja namesto dvojine ednino. Skratka, cel kup enih jezikovnih zaklonišč, v katera se zatekamo.

Komaj čakam, da se prestavim iz svoje pisarne (ki je sicer čist fajn, nimam kaj rečt) in grem mal zadihat tja, kjer se vedno napolnim z energijo.