Das Beste

Nemščina mi nikoli ni bla blizu. Sem se je učila v srednji šoli, pa bolj malo naučila, ker me preprosto ni zanimala. Še najboljše pri nemščini je bla Frau Marinič, profesorca, ki je - začuda - imela smisel za humor in katere najbolj pogost stavek je bil Ich gehe nach Honolulu, ob katerem smo se vedno smejali.

Kadarkoli sem bla v nemško govoreči družbi, sem se izgovorila s preprostim “Einschuldiegen mir bitte, mein Deutsch is so schlecht…allow me to use English, pleeease…” In ponavadi mi je uspelo, no, razen če se nisem znašla v kakšni avstrijski vasi, kjer - ne da ne bi hoteli - ampak res niso razumeli niti najosnovnejših angleških besed. In ni šlo drugače, kot da sem zbrala vse svoje nemške besede na kup in nekak razložila, kaj želim.

No, zadnje čase ima nemščina zame nov pomen; kako lahko ljudje dajejo včasih neljubim stvarem poseben pomen, spremenijo naš pogled.

Hvala B., ker si - vsaj rahlo - predrl še en moj oklep. Ti pošiljam še enega zadnjih pozdravov tja v Nuernberg. 

http://www.youtube.com/watch?v=43bkoVF5pX4

O tem, kako si vsi želimo ob sebi nekoga, da bi mu peli zgornjo pesem, pa morda kdaj drugič. 

okruški časa | Komentarji (0)