Težka je pot do Le Mont Saint Michela

Prvič sem ga videla v neki turistični agenciji v Parizu, nekaj let nazaj. Zaustavil je moj korak in nisem mogla odlepit oči, saj se je zdel kot privid. Takrat ni blo časa, da si ga ogledam od blizu, letošnje leto pa mi je naklonilo službeno pot le 50 km stran. In ko sem svojemu novemu festivalskemu znancu razlagala, da tja pač moram it, pa četudi zamudim kak film ali dva…je bil takoj za…jst grem tud, je rekel.  Pa sva šla. V lokalni turistični agenciji so nama razložili, kako se do tja pride in nedeljsko jutro je blo pravšnje za ”pohod”. Pa prideva z lokalnim busom  iz Dinarda do St Maloja in čakava bus. Pa vprašava, pa pravijo - tuki ni nobenga busa za Le Mont St.Michel. Pa ne verjameva in kaževa vozni red…se lomiva vsak s svojo francoščino, pa ne pomaga. Po polurnem blodenju po avtobusni postaji in okoli nje ugotoviva, da je bolje, da se zapeljeva do naslednjega mesta in poskušava tam. Prideva v eno mestece z imenom na C (že pozabla, kako reče), ki je raj za ljubitelje ostrig, aja Cancale. Moj češki prijatelj čist srečen.  

 

…jaz pa ne odneham - hočem do MtSt Michela… Ugotoviva, da je edina možnost štop… Po petih minutah ne ravno prepričljivega postavanja ob cesti nama ustavi mlajša ženska, ki pove, da še nikoli v življenju ni ustavila štoparjem, da pa se ji je tokrat zazdelo, da kar mora…:) Smo se spet “lomili” s francoščino, komaj sva razložila, da nisva mož in žena, in da sva tukaj v bistvu službeno…pa naju je malo nezaupljivo gledala, nato pa zapeljala čisto do cilja, čeprav je sprva nameravala it v drugo smer.   

Seveda tisto, kar se mi je zdelo privid, v resnici ni čisto takšno…saj je okoli “privida” vse preveč ljudi in pločevine, pa vendar je lepo…in si želim še it. 

Tudi pot nazaj ni šla po planu, a pozno zvečer sva le prispela hotel, kjer so se že vsi kolegi spraševali, kam za vraga sva izginila…  

PS. Danes vem, da sva takrat izstopila na napačni avtobusni postaji in zato zgrešila bus. Ma, to je pač tko - če nečesa ni, tam kjer iščeš, je to morda zato, ker se  ti samo zdi, da iščeš na pravem mestu. In včasih je pač dobro kaj zamudit. Ker si sicer prikrajšan za marsikaj. 

okruški časa |