Ogleduješ si arhiv za mesec september 2006.
križanke, eden najboljših koncertov v zadnjem času. energija, odlični back vokali, iskren nastop… in ja, tony cetinski JE car…;)
me ni blo dva dni v ljubljani, pa se mi zdi, kot da me ni blo mnogo dlje… kako hecna je naša percepcija časa…če se nam dogaja veliko, čas beži hitro, ko mine, pa se nam vseeno zdi, da ga je bilo več od tistih 1440 minut na dan…
sem bla na kolpi…in bil je se eden od tistih trenutkov, ko se zavem, kako srečni smo lahko, da živimo na tako lepem koščku sveta…meglice nad reko, sonce, ki proslavlja še eno od zmag nad oblaki, srne, jeleni, prekrasna narava, pa prijazni ljudje…
odmik od hektične hitrosti vsakdana, od katere nam pogosto bore malo ostane…
zato…še en zamrznjen spomin… za dni, ki se zdijo prostornejši, kot so v resnici…
sem obljubla nadaljevanje prej…na temo svojih prvih korakov v virtualni svet spoznavanja…blo je po moje se v prejsnjem stoletju. Ircala nisem prav veliko, sem pa nekaj časa visela na Interblodu, ki ga je, če se spomnim prav - postavil en Tomi.
In kot se veliko stvari začne, se je tud moja interblodovska epizoda začela z zarečeno žemljo, pravzaprav zafrkavanjem enga frenda, ki se je na Interblodu (takrat sploh nisem vedela, kaj to je, sem mu pa dopovedovala, da srečevanje z neznanci verjetno ni najboljš ideja…in da jst to že ne bi) dogovoril za zmenek z neko Foxy in nato razočarano ugotovil, da je njena resnična podoba daleč od njenega nicka…(sorry, A., res ni blo lepo, da sem se norca delala iz tebe takrat:), ampak sem pa zato pokasirala tud jst kakšno”foxy” ..;)
No, če se prav spomnim, A. ni šel po fiasku s Foxy več na blod, so pa mene potegnile vase debate včasih pozno v noč… bli so previdni prvi koraki, nezaupanje, strah pred tem, da bi kdo ugotovil, kdo sem; pa groza pred prvim srečanjem v živo…jim bom všeč? bodo oni meni všeč? bla so spraševanja, če znam presodit, kdo se skriva na drugi strani, kolk je za besedami resnice, kolk laži, kdo je tak, kot se mi zdi…
ble so včasih nadvse iskrive debate na forumu, o politiki, (ne)strpnosti, ljubezni, sovraštvu, prijateljstvu…o vsem, kar nam je padlo na pamet,
in ble so blodovske zurke…(še prej pa premlevanje v sebi…hudica, a si upam, al ne upam it na srecanje s popolnimi neznanci…)
spomin na večerjo na ladji, kampiranje nad Piranskim zalivom, Miramar, prvi tai chi korak (hvala, mitra:), kitajska večerja pr men doma (riki, še enkrat hvala za ciprese in vse ostalo!, pa hektor, da si pomil vso tisto posodo!)
pa Velika planina, Podljubelj (in nepozabna noč v hišici s savno:), Bogenšperk in kostanj na grajskem dvorišču, prepevanja z buranom, Šmarna gora ob pol petih zjutraj…
in bli so ricardo, Pišek, Mitra, Janja1, Dedek, MARCO, alanford, HANSI, hektor, mixi01, tramontana in mnogi, ki se vam ne spomnim imena…bogve, če živijo vaši liki nekje v virtualnem univerzumu še naprej, al ste jih že ubili, ustvarili nove ali se popolnoma umaknili v svoj vsakdanji svet…
interbloda, kot je bil včasih, seveda že dolgo ni več…je pa nekaj krasnih spominov nanj, vsaj z moje strani - zato, dobri stari interblodovci, kjerkoli že ste, upam, da ste dobro…tale zapis je za vas…
pozdravlja vas vaša Julija…oglaste se kaj..
ni mi še čist jasno, kaj vse se bo znašlo na tehle straneh…človek koleba - na eni strani anonimnost in posploševanje, na drugi konkretnost, resnična in razgaljujoča…pa sem šla mal naokoli pogledat v ta blogerski svet…in ugotovila, da ima svega i svašta…od pretresljivih zapisov vsakdana, na stežaj odprtih vrat v intimo, do besedičenj kar tako…verjamem, da je starim blogerjem silno dolgočasno brat takele dolgočasne amaterske začetke, če jih sploh berejo, seveda.
še vedno ne vem natančno zakaj in kako to…ampak mejlov se mi pač zadnje čase ne da pisat (se opravičavam, dragi moji prijateljčki:), klepetalnice me dolgočasijo, saj so vse prepogosto le način, kako prit do hitrega in neobvezujočega seksa, za dnevnik al kakšno drugo pisanje sem premalo disciplinirana…tule pa je vseeno..pišem al ne pišem…oboje je ok…
hm, hecno, da me je tole spomnilo na moje začetke virtualnega komuniciranja… ampak to sodi pod nov naslov, se mi zdi…
se še izgubljam v temle blogerskem svetu…in ugotavljam, kako mi gre že takoj nekaj na živce, npr to, da si moram izbrat en vnaprej pripravljen dizajn…pa mi noben ni všeč…pismo se hitr razburim…in ja, sej se bom potrudla, pa pogruntala, kako si sama nardit podobo po svoji meri…me je pa spomnl to na H&M vsi enaki, vsi enakopravni sceno…ko vse bejbe tega sveta nosmo enake obleke…pa še vsem se ful dobr zdi…ker smo moderne na pocen način…
pa da razmislim naglas, zakaj sem že tu…? hm, tale blogos se verjetno lahko tudi deževnemu vikendu zahvali, da mu bo prinesel več zapisanih besed kot bi jih doživel sicer…
in ja, očitno imam eno potrebo po tem, da spravim svoje misli in občutke v en urejen sistem, brez kakšne silne pretenzije, da bi flancarije brale na stotine ljudi, bolj zato…da zamrznem okruške svojega časa…in da se včasih prisilim k temu…da se mal poglobim…in ustavim …ne pa dirkam naprej…proti svojemu koncu…
pa da ne bo kdo pomislil, da hocem svoj konec kmalu storit…ne, še nimam tega namena…svet je ja fajn (vsaj večino časa) in še marsikaj na njem za doživet…
pa da vidmo, kaj od tega se bo ujelo v tole mrežo tu…
Zadnji komentarji